Zimska dieta: čas je za beljakovine & zdrave maščobe
Od novembra pa vse do konca februarja v ajurvedi velja »zimska dieta«. Zima je mrzla, vetrovna. Izsuši pokrajino. Tudi naše telo postane dehidrirano, izsušeno: kar najprej občutimo kot draženje v grlu in kot suho sluznico (žrelo, nos).
Te tegobe preprečujemo/rešujemo tako, da sledimo osnovnemu ajurvedskemu načelu, ki pravi, da »neko lastnost zmanjšuje ali uravnoveša njeno nasprotje.«
Beljakovine & maščobe
V primeru zimske diete suhost zime nevtraliziramo z uživanjem visoko beljakovinske in hrane, bogate z maščobami. Pozimi uživamo toplo, težjo in oljno hrano, ki vrne telesu izgubljeno vlago in telo ogreje.
Pod težjo hrano uvrščamo npr.: banane, avokado, rdečo peso, buče, oreščke, meso, globokomorske ribe in nasploh več maščob. Minimaliziramo pa hladno, suho in lahko hrano.
Tudi kičari je dobra izbira.
(Ko sledimo dieti glede na letni čas, nam je v veliko pomoč narava. Ta vedno poskrbi, da je na voljo hrana, ki jo potrebuje telo, da se lažje sooči s spremembami, ki jih povzročijo letni časi.)
Več o maščobah preberite v blogu: "Ne bojte se zdravih maščob".
Sladko, kislo & slano
Nadalje uživamo hrano, ki je po okusu sladka, kisla in slana. Nekje proti koncu oktobra sem sama opazila, da telo kliče po več soli. No, to je povsem naravno za prehod v zimo. Sol namreč telo ogreje. Mimogrede pa odnese globlje v tkiva še minerale in hranila. Sicer pa, spomnite se, kako pozimi solimo poledenela cestišča ter tako povzročimo taljenje ledu, tudi ko je temperatura nizka.
Primera sladke hrane sta npr. sladki krompir (batata) in jam. Oba se odlično zoperstavljata suhi in lahki zimi. Po okusu sladka hrana tudi pomiri telo, še posebej, če veter za-reže do kosti.
Kisla repa in kislo zelje kot predstavnika kisle hrane tudi grejeta ter spodbujata prebavo. Naprej; pomaranče in grenivke imajo veliko vode, in zato učinkovito kljubujejo suhi zimi.
Odličen sladko-kisel pripravek, ki ima vlogo pri krepitvi imunskega sistema, je tudi tradicionalna ajurvedska marmelada/džem ČJAVANPRAŠ. V teh dneh ga res zelo priporočamo. Poln je vitamina C, železa ...
Začinjeni (pekoči), grenki in trpki hrani se pozimi izogibamo: ta hrana je lahka in mrzla po svojih lastnostih, zato te lastnosti v telesu povečuje. Česar pa pozimi res ne potrebujemo …
Količinsko več hrane
Zdaj je tudi čas, ko lahko posežete po večjih količinah hrane. Več hrane pomeni več toplote za telo. A ne pretiravajte: če se pojavijo težave s prebavo (če se ta upočasni), vnos hrane zmanjšajte. Prebavo lahko uredite z začimbno mešanico agni plus ali pripravkom trifala.
Mleko pogreto & z začimbami
Mleko v majhnih količinah je še najbolj primerno za vata osnovne narave. Preden užijete mleko, ga prej pogrejte, naj zavre. Najboljše je nehomogenizirano mleko. Ker mleko ustvarja v telesu sluz, mu, da to njegovo lastnost omilite, dodajte ingver, kurkumo, kardamom, črni poper in med ali surov trsni sladkor za okus. Mleko in mlečne izdelke uživajte v času, ko je prebavni ogenj najmočnejši (nekje od 12.00 do 15. 00 ure), in sicer v zmernih količinah. Skodelica mleka, pogretega in začinjenega, »je dovoljena« še zvečer, pred odhodom v posteljo.
Dobri nadomestek mleka je mandljev napitek ali tudi konopljin.
Zelo super v tem času je pitje masale.
Sladila: vsa naravna so dobrodošla, v zmernih količinah
V večini vsa olja omilijo suhost in lahkost zime.
Katere žitarice uživamo pozimi?
Večino žitaric, ki se žanjejo jeseni. Te so po svoji naravi vroče, sladke, fine. Npr. riž, še posebej rjavi riž in pšenica, pa enozrnica. Minimalizirajte pa uživanje rži, ječmena, prosa, koruze, ovsa (v suhi obliki) ter ajde. Če se izogibate glutenu, kot jaz, bosta odlični psevdožiti (nepravi žiti) amarant (ali ščir) in kvinoja, poskusite tudi s piro. Pa že prej omenjena enozrnica. No, amarant npr. vsebuje veliko beljakovin in esencialnih aminokislin. Ima tudi veliko vlaknin in maščob. Zato je amarant, ki je tako ali tako nasploh super, tudi super zimsko živilo.
Sadje: po okusu sladko, kislo, težje sadje. Kot so pomaranče, banane, avokado, grozdje, grenivka, češnje, hruške, slive, papaja, mango in ananas. Jabolka in hruške priporočam na prehodu v zimo, saj iz telesa odvedejo odvečno vročino, ki se je tu nabirala skozi poletje. Pozimi pa so bolj priporočljiva kisla jabolka ali pa podušena z ogrevalnimi začimbami.
Npr. zjutraj si podušite dve jabolki s klinčki.
Zmanjšajte tudi uživanje po naravi suhega in lahkega sadja, npr. granatno jabolko, vso suho sadje in brusnice.
Zelenjava: rdeča pesa, korenje, jesenske in zimske buče (želodaste, hokaido, muškatne buče), paradižnik, okra, čebula, artičoka, sladki krompir. Nič od tega v surovi obliki!
V zmernih količinah, s toplimi začimbami in gijem ali oljem ter dobro kuhani (ne dušeni) so v redu: grah, brokoli, cvetača, zelena, bučke in krompir.
Recept za pripravo gija najdete v blogu Ne bojte se maščob.
Oreščki: vsi oreščki.
Ogrevalne začimbe & zelišča
Pozimi bo čudovita tudi večina zelišč in začimb, saj je večina njih ogrevalnih.
Začimbe: kardamom, kumin, ingver, cimet, komarček, sol, klinčki, gorčično seme, majhna količina črnega popra (je pekoč).
Stročnice: izogibajte se vsem stročnicam, razen tofuju in mung dalu (juhi). Zima je že tako vetrovna, torej se izogibamo hrani, ki povzroča še več vetra (napenjanje). Stročnice napenjajo ter vsrkajo precej vode. Pozimi pa ne potrebujemo hrane, ki nas dehidrira! Če se že odločite za stročnice, jih čez noč namočite ali kuhajte v 3 do 4-krat večji količini vode kot običajno: z namenom, da vodo »popivnajo« že med kuhanjem. Tudi namakanje zmanjša suhost in lastnosti vetra. Za zimsko dieto oz. proti napenjanju stročnicam dodajte asafotido, komarček, ingver in kardamom.
Meso in ribe: piščanec, puranje meso in morska hrana, kot npr. težje školjke in jastog. Če jeste rdeče meso, je zima zanj najprimernejši letni čas, saj telo zdaj zahteva toploto.
Pozimi pa raje ne
Bolje se je izogibati: kaljenih semenk itd., zelja ter grenke zelenolistne zelenjave: vsi pa so okej za spomladansko in poletno dieto. Če jih že imate na jedilniku, se prepričajte, da so dobro kuhani.
Ne pozabite
Zima je čas, primeren za skladiščenje maščob, beljakovin in mineralov. Pozimi kopičimo energijo, ki jo bomo potrebovali za vstop pomlad. Pa tudi: po z beljakovinami in maščobami bogati hrani bo telo naravno začutilo potrebo po lažji hrani, bogati s surovo in zelenolistno zelenjavo. Tovrstna hrana se vam zato ne bo upirala; ko jo boste uživali, ne boste to čutili kot stradanje, mučenje … Prehod nanjo se bo dogodil povsem spontano. No, tako nekako poteka ta cikel diet, sledeč letnim časom in njihovim zahtevam.
Ideje za zimske obroke
ZAJTRK
KOSILO
VEČERJA
Katera doša sem?
(Zimska dieta je še posebej priporočljiva za vata doše)
Vas zanima, katera doša ste?
Rešite QUICK DOŠA TEST.
Vir: Douillard, John. The 3-Season Diet: Eat the Way Nature Intended: Lose Weight, Beat Food Cravings, and Get Fit.
Te tegobe preprečujemo/rešujemo tako, da sledimo osnovnemu ajurvedskemu načelu, ki pravi, da »neko lastnost zmanjšuje ali uravnoveša njeno nasprotje.«
Beljakovine & maščobe
V primeru zimske diete suhost zime nevtraliziramo z uživanjem visoko beljakovinske in hrane, bogate z maščobami. Pozimi uživamo toplo, težjo in oljno hrano, ki vrne telesu izgubljeno vlago in telo ogreje.
Pod težjo hrano uvrščamo npr.: banane, avokado, rdečo peso, buče, oreščke, meso, globokomorske ribe in nasploh več maščob. Minimaliziramo pa hladno, suho in lahko hrano.
Tudi kičari je dobra izbira.
(Ko sledimo dieti glede na letni čas, nam je v veliko pomoč narava. Ta vedno poskrbi, da je na voljo hrana, ki jo potrebuje telo, da se lažje sooči s spremembami, ki jih povzročijo letni časi.)
Več o maščobah preberite v blogu: "Ne bojte se zdravih maščob".
Sladko, kislo & slano
Nadalje uživamo hrano, ki je po okusu sladka, kisla in slana. Nekje proti koncu oktobra sem sama opazila, da telo kliče po več soli. No, to je povsem naravno za prehod v zimo. Sol namreč telo ogreje. Mimogrede pa odnese globlje v tkiva še minerale in hranila. Sicer pa, spomnite se, kako pozimi solimo poledenela cestišča ter tako povzročimo taljenje ledu, tudi ko je temperatura nizka.
Primera sladke hrane sta npr. sladki krompir (batata) in jam. Oba se odlično zoperstavljata suhi in lahki zimi. Po okusu sladka hrana tudi pomiri telo, še posebej, če veter za-reže do kosti.
Kisla repa in kislo zelje kot predstavnika kisle hrane tudi grejeta ter spodbujata prebavo. Naprej; pomaranče in grenivke imajo veliko vode, in zato učinkovito kljubujejo suhi zimi.
Odličen sladko-kisel pripravek, ki ima vlogo pri krepitvi imunskega sistema, je tudi tradicionalna ajurvedska marmelada/džem ČJAVANPRAŠ. V teh dneh ga res zelo priporočamo. Poln je vitamina C, železa ...
Začinjeni (pekoči), grenki in trpki hrani se pozimi izogibamo: ta hrana je lahka in mrzla po svojih lastnostih, zato te lastnosti v telesu povečuje. Česar pa pozimi res ne potrebujemo …
Količinsko več hrane
Zdaj je tudi čas, ko lahko posežete po večjih količinah hrane. Več hrane pomeni več toplote za telo. A ne pretiravajte: če se pojavijo težave s prebavo (če se ta upočasni), vnos hrane zmanjšajte. Prebavo lahko uredite z začimbno mešanico agni plus ali pripravkom trifala.
Mleko pogreto & z začimbami
Mleko v majhnih količinah je še najbolj primerno za vata osnovne narave. Preden užijete mleko, ga prej pogrejte, naj zavre. Najboljše je nehomogenizirano mleko. Ker mleko ustvarja v telesu sluz, mu, da to njegovo lastnost omilite, dodajte ingver, kurkumo, kardamom, črni poper in med ali surov trsni sladkor za okus. Mleko in mlečne izdelke uživajte v času, ko je prebavni ogenj najmočnejši (nekje od 12.00 do 15. 00 ure), in sicer v zmernih količinah. Skodelica mleka, pogretega in začinjenega, »je dovoljena« še zvečer, pred odhodom v posteljo.
Dobri nadomestek mleka je mandljev napitek ali tudi konopljin.
Zelo super v tem času je pitje masale.
Sladila: vsa naravna so dobrodošla, v zmernih količinah
V večini vsa olja omilijo suhost in lahkost zime.
Katere žitarice uživamo pozimi?
Večino žitaric, ki se žanjejo jeseni. Te so po svoji naravi vroče, sladke, fine. Npr. riž, še posebej rjavi riž in pšenica, pa enozrnica. Minimalizirajte pa uživanje rži, ječmena, prosa, koruze, ovsa (v suhi obliki) ter ajde. Če se izogibate glutenu, kot jaz, bosta odlični psevdožiti (nepravi žiti) amarant (ali ščir) in kvinoja, poskusite tudi s piro. Pa že prej omenjena enozrnica. No, amarant npr. vsebuje veliko beljakovin in esencialnih aminokislin. Ima tudi veliko vlaknin in maščob. Zato je amarant, ki je tako ali tako nasploh super, tudi super zimsko živilo.
Sadje: po okusu sladko, kislo, težje sadje. Kot so pomaranče, banane, avokado, grozdje, grenivka, češnje, hruške, slive, papaja, mango in ananas. Jabolka in hruške priporočam na prehodu v zimo, saj iz telesa odvedejo odvečno vročino, ki se je tu nabirala skozi poletje. Pozimi pa so bolj priporočljiva kisla jabolka ali pa podušena z ogrevalnimi začimbami.
Npr. zjutraj si podušite dve jabolki s klinčki.
Zmanjšajte tudi uživanje po naravi suhega in lahkega sadja, npr. granatno jabolko, vso suho sadje in brusnice.
Zelenjava: rdeča pesa, korenje, jesenske in zimske buče (želodaste, hokaido, muškatne buče), paradižnik, okra, čebula, artičoka, sladki krompir. Nič od tega v surovi obliki!
V zmernih količinah, s toplimi začimbami in gijem ali oljem ter dobro kuhani (ne dušeni) so v redu: grah, brokoli, cvetača, zelena, bučke in krompir.
Recept za pripravo gija najdete v blogu Ne bojte se maščob.
Oreščki: vsi oreščki.
Ogrevalne začimbe & zelišča
Pozimi bo čudovita tudi večina zelišč in začimb, saj je večina njih ogrevalnih.
Začimbe: kardamom, kumin, ingver, cimet, komarček, sol, klinčki, gorčično seme, majhna količina črnega popra (je pekoč).
Stročnice: izogibajte se vsem stročnicam, razen tofuju in mung dalu (juhi). Zima je že tako vetrovna, torej se izogibamo hrani, ki povzroča še več vetra (napenjanje). Stročnice napenjajo ter vsrkajo precej vode. Pozimi pa ne potrebujemo hrane, ki nas dehidrira! Če se že odločite za stročnice, jih čez noč namočite ali kuhajte v 3 do 4-krat večji količini vode kot običajno: z namenom, da vodo »popivnajo« že med kuhanjem. Tudi namakanje zmanjša suhost in lastnosti vetra. Za zimsko dieto oz. proti napenjanju stročnicam dodajte asafotido, komarček, ingver in kardamom.
Meso in ribe: piščanec, puranje meso in morska hrana, kot npr. težje školjke in jastog. Če jeste rdeče meso, je zima zanj najprimernejši letni čas, saj telo zdaj zahteva toploto.
Pozimi pa raje ne
Bolje se je izogibati: kaljenih semenk itd., zelja ter grenke zelenolistne zelenjave: vsi pa so okej za spomladansko in poletno dieto. Če jih že imate na jedilniku, se prepričajte, da so dobro kuhani.
Ne pozabite
Zima je čas, primeren za skladiščenje maščob, beljakovin in mineralov. Pozimi kopičimo energijo, ki jo bomo potrebovali za vstop pomlad. Pa tudi: po z beljakovinami in maščobami bogati hrani bo telo naravno začutilo potrebo po lažji hrani, bogati s surovo in zelenolistno zelenjavo. Tovrstna hrana se vam zato ne bo upirala; ko jo boste uživali, ne boste to čutili kot stradanje, mučenje … Prehod nanjo se bo dogodil povsem spontano. No, tako nekako poteka ta cikel diet, sledeč letnim časom in njihovim zahtevam.
Ideje za zimske obroke
ZAJTRK
- Jogurt, papaja in/ali mango (z javorjevim sirupom)
- ali narezani datlji z mandlji v lističih, z orehi in pekan orehi; toast z jabolčno čežano ali z minimalno količino navadnega masla, vroč zeliščni čaj
KOSILO
- Juha iz sladkega krompirja in kokosovega mleka ali korenčkova juha s sladkim krompirjem; tofu na žaru z omako (iz ananasovega soka, paradižnikove omake, tabasca in surovega trsnega sladkorja)
- Tuna na žaru (z mletim koriandrom, komarčkom in belim poprom); pire krompir ali sladek krompir, kuhan korenček z ingverjem
VEČERJA
- Bučna juha (hokaido) s kokosovim mlekom čebulo in česnom; popečen nekvašen kruh z maslom iz oreščkov (ne arašidovo maslo) * nekvašen kruh se zvečer lažje prebavi
- ali korenčkova juha (s čebulo, krompirjem, paradižnikom in karijem) in nekvašen kruh
Katera doša sem?
(Zimska dieta je še posebej priporočljiva za vata doše)
Vas zanima, katera doša ste?
Rešite QUICK DOŠA TEST.
Vir: Douillard, John. The 3-Season Diet: Eat the Way Nature Intended: Lose Weight, Beat Food Cravings, and Get Fit.