Ajurvedska "pravila" za življenje v zimskih razmerah

Mrzla tiha zima je popolno nasprotje energičnemu poletju ter dinamični jeseni. Zima nas obdarja s posebno mirnostjo, spokojnostjo. Narava utihne, zaspi. Nagovori nas, da se obrnemo bolj vase, v svojo notranjost. Da svoj čas namenimo (tudi) počitku, razmišljanju (o preteklosti in prihodnosti) …

Umirjenost zime nas, po drugi strani, lahko kaj hitro zaziblje v pasivnost, neaktivnost: sledeč ajurvedi letni čas s svojimi lastnostmi še kako zaznamuje naše počutje. Če se mu ne prilagodimo, hitro zdrsnemo v neravnovesje (vikriti). S spremembo prehrane in načina življenja precej zmanjšamo možnosti za nastanek sezonsko pogojenih neravnovesij (zunanjih in tistih, ki jih zunanje povzročijo).

Zima je po naravi kapha s pridihom vate

Mrzla in vlažna zima, težki gosti oblaki, ki zakrivajo sonce, pritičejo kaphi. Ker pa je zima tudi suha, vetrovna, jo v veliki meri sodoločajo tudi lastnosti vate. Priložnosti, da omenjeni doši zdrsneta iz ravnovesja, je pozimi zato precej več (sledeč ajurvedskemu načelu, da enako povečuje enako).

A če poznamo svojo osnovno naravo in nekaj »zimskih pravil«, se pred zobmi zime lahko uspešno obvarujemo.

»Zimska hrana«

Ko zasledujemo zimska prehranska pravila, v ajurvedi sledimo živilom, ki pomirjajo kapho, ne da bi pri tem okvarjala vata došo. V praksi to pomeni, da naj bo hrana v zimskih mesecih po ajurvedski naravi in temperaturi vroča, kuhana, nekoliko mastna/oljna, dobro začinjena, vsebuje naj vseh šest ras/okusov. Pijača naj bo sobne temperature, vroča (po temperaturi in naravi), hladnih pijač se izogibajte.

Takšna hrana je:
  • korenasta zelenjava in zelenjava kot je: korenček, čebula, por, krompir, kuhana špinača, cvetača, repa, rdeča pesa, zelena zelenjava (ki pa mora biti dušena, kuhana), gobe, brstični ohrovt, sladki krompir …,
  • po svoji naravi vroče začimbe, kot so: česen, ingver, črni poper, cimet, kajenski poper (oz. večina začimb)
  • oreščki (mandeljni, arašidi, lešniki, orehi, pinjole in drugi),
  • pa žita (kuhana), kot so npr. amarant, ajda, kvinoja, pšenica, rjavi riž, basmati riž, rž, oves ipd.,
  • stročnice sicer odgovarjajo kaphi, a morajo biti dovolj kuhane (pred kuhanjem namočene), začinjene (najbolje s česnom in asafetido), pridati jim moramo nekaj malega ghija ali rastlinskega olja (da ne povečujejo vate),
  • od sadja ajurveda priporoča npr. jabolka (dušena), datlje, fige, agrume, namočene slive, banane, mango, gozdne sadeže, kivi …,
  • za kosila in večerje se nasploh priporoča dušena zelenjava in/ali sadje, polnozrnati kruhi in goste kremne juhe (z nekvašenim kruhom).

Če jeste meso in jajca, je zima je pravi čas za vas; priporočamo predvsem trdo kuhana in poširana jajca. In meso, kot je perutnina, zajčje meso in divjačina.

Tudi nekaj suhega, rdečega vina po ali pred večerjo se bo prileglo.

Sicer se pozimi izogibajte mleku in mlečnim izdelkom (po naravi greza mrzla živila, ki sluzijo); lahko pa mleko segrejete in ga začinite s ščepcem suhega ingverja, muškatnega oreščka ali kurkume – tako pripravljeno ne sluzi. Spijte ga pred odhodom v posteljo.

V zimskih mesecih se izogibamo tudi preveč mastni hrani, težki, sladki hrani, in seveda zamrznjeni hrani.

Je pa v zima letni čas, ko je prebavni ogenj (agni) najmočnejši. Telo pozimi zahteva več hrane, kar je razumljivo, saj potrebuje več toplote. Obenem pa mraz agni še bolj spodbudi k dejavnosti. Zato je prebava boljša, pa tudi krepkejša hrana se lažje prebavi/presnavlja.

Na pohodu sta melanholija in osamljenost

V duševnem smislu smo pozimi še posebej nagnjeni k melanholiji in občutkom osamljenosti, ki ju seveda spodbuja mrzlo vreme, prekratek dan oz. premalo svetlobe, siva megla … Zato si moramo prizadevati, da ju razblinimo. Potrudimo se, da bo naš dan, kljub mrzli zimi, "topel". Kako to naredimo? Poskrbimo za smeh, zabavo. Izogibajmo se hektičnemu norenju; ohranjajmo sproščenost, počasnejši ritem. Družimo se! V dolgih večerih si boste morda zaželeli več spolnosti, kar je v redu. Nekaj časa pa namenimo samoti, tišini, umiku, inventuri in spontanemu načrtovanju.

Rutina zimskega dneva

Kaphasta zima dopušča nekoliko domišljije v organizaciji dneva. Ki pa se zaradi pridiha vate ne sme preveč razbohotiti. Odhod v posteljo, vstajanje, odhod v službo in ure obrokov naj bodo stalne; drugim aktivnosti pa privoščimo malo časovne (pa tudi drugačne) spontanosti. Sicer kljub želji po daljšem spancu priporočamo vstajanje ob 7.00 uri in odhod v posteljo ob 22.00 oz. 23.00 uri.

Našo kožo in tkiva bo ogrela in nahranila tudi samo-masaža s toplim sezamovim oljem. Ogrelo nas bo pitje vroče vode (kardamomove - še posebej, ko vstanemo, ne pozabimo nanjo. Sicer pripravimo termovko z napitkom). Oblačimo se v oblačila toplih barv in naravnih materialov. Nujno poskrbite za pokrivalo (kapa), ki naj varuje glavo, ušesa in vrat.  

Če se počutite okorele, se lotite vaj za uravnovešanje vata doše, kot so npr. hoja, tai chi, lahne jogijske vaje. Če čutite, da ste poleg okorelosti še nekoliko zaležani, tudi že malo depresivni, se aktivirajte z udarnejšo vadbo, kot je kolesarjenje, smučanje, pohodništvo. Idealen čas za vadbo je med 6.00 in 10. 00 uro zjutraj (in zvečer od 18.00 do 20.00 ure).

Zelišča in zeliščni čaji  

Telo in duha ogrejete z začimbami oz. zelišči: črni poper, dolgi poper, kardamom, sladki koren, ingver, tulsi, kurkuma, cimet ….


Pripravite si lahko čaj iz ingverja, cimeta in klinčkov – ta bo očistil dihalne poti. Prehodne dihalne poti so soodgovorne za telesno toploto in dobro prekrvavitev. Poleg dihalnih poti poskrbite tudi za urejeno prebavo; npr. s čajem iz ingverja, klinčkov in popra ali z blažjim čajem iz koriandra, kumina in komarčka (pol čajne žličke vsake izmed sestavin, pustite, da vre 5 minut, ohladite in spijte). 

Pobrskajte še med našimi čaji in napitki ter masažnimi olji (še posebej priporočamo SENSULA in/ali TRANQUILITY). 

Še več o načinu prehrane in življenja v zimskih mesecih v blogu: Zimska dieta: čas je za beljakovine in zdrave maščobe