Dihanje je življenje. Vdih, izdih ... ne "šparajte" ju!
Dihanje je življenje. Dihanje veliko pove o nas: neposredno po-kaže, koliko napetosti nosimo v telesu. Če smo napeti, je naše dihanje hitro in plitko, poteka pa visoko v prsnem košu. Takrat pogosto tudi dihamo skozi usta. Kadar pa smo sproščeni, dihamo polneje in globlje - dihamo "iz trebuha".
Hm, poskusite dihati iz trebuha in obenem biti napeti. Ne bo šlo, kajne?
Raziskave so pokazale, da je za bojazljive, plahe ljudi, značilno plitko dihanje, dihanje s prsnim košem. Kadar nas je strah, navadno zadržujemo dih ali pa dihamo plitko in skozi usta. Ekstavertne, bolj družabne osebe pa dihajo počasneje, dihajo globje, s trebušnimi mišicami.
Če je naše dihanje plitko, ne obupajmo! Globljega dihanja iz trebuha se namreč da naučiti.
Pa še: globlje, počasnejše dihanje bo koristilo tudi lepoti. Zaradi kratkega in hitrega dihanje smo namreč videti bledi in medli.
Uf, manko kisika …
Hitro in plitko dihanje upočasni kroženje kisika v možganih, mišicah in tkivu. Skrči žile in zmanjša količino kisika v možganih in mišicah. To lahko sčasoma privede do srčnih obolenj, kapi in drugih bolezni.
V skrajnosti hitro in plitvo dihanje stimulira hiperventilacijo - poznano vsem, ki ste se že soočili s paničnimi napadi. Iz mojih izkušenj plitko dihanje povzroča tudi bolečine v predelu prsnega koša, hrbta in vratu oz. bolečine kar povsod v telesu.
Tehnika pomirjajočega PREPONSKEGA dihanja - tudi za začetnike :-)
Zakaj preponsko dihanje?
Minuta ali dve za dihanje!
Ja, res je žalostno, da smo se kar nekako navadili zadrževati sapo, plitko dihati in večino življenja preživeti ne da bi do konca vdihnili in izdihnili …
Vsak dan si zato moramo zavestno vzeti vsaj minuto ali dve, nekajkrat globoko vdihniti in pri tem ne pozabiti, da zrak, ki ga vdihujemo, daje življenje.
Spanje ne pomaga
Pomnite: spanje ne prekine cikla kopičenja stresa, če si v budnem stanju ne privoščimo globoke sprostitve, se ta ne bo zgodila tudi med nočnim počitkom.
Hm, poskusite dihati iz trebuha in obenem biti napeti. Ne bo šlo, kajne?
Raziskave so pokazale, da je za bojazljive, plahe ljudi, značilno plitko dihanje, dihanje s prsnim košem. Kadar nas je strah, navadno zadržujemo dih ali pa dihamo plitko in skozi usta. Ekstavertne, bolj družabne osebe pa dihajo počasneje, dihajo globje, s trebušnimi mišicami.
Če je naše dihanje plitko, ne obupajmo! Globljega dihanja iz trebuha se namreč da naučiti.
Pa še: globlje, počasnejše dihanje bo koristilo tudi lepoti. Zaradi kratkega in hitrega dihanje smo namreč videti bledi in medli.
Uf, manko kisika …
Hitro in plitko dihanje upočasni kroženje kisika v možganih, mišicah in tkivu. Skrči žile in zmanjša količino kisika v možganih in mišicah. To lahko sčasoma privede do srčnih obolenj, kapi in drugih bolezni.
V skrajnosti hitro in plitvo dihanje stimulira hiperventilacijo - poznano vsem, ki ste se že soočili s paničnimi napadi. Iz mojih izkušenj plitko dihanje povzroča tudi bolečine v predelu prsnega koša, hrbta in vratu oz. bolečine kar povsod v telesu.
Tehnika pomirjajočega PREPONSKEGA dihanja - tudi za začetnike :-)
- Dihajte s trebušno prepono in skozi nos vdihujte toliko časa, da preštejete do pet (štejte počasi: "ena … dva … tri … štiri … pet").
- Zadržite dih in medtem preštejte do pet.
- Skozi usta ali nos počasi izdihujte, dokler ne preštejete do pet (ali več, če izdih traja dlje). Izdihnite ves zrak.
- Ko izdihnete ves zrak, dvakrat vdihnite v svojem normalnem ritmu, nato ponovite cikl prvih treh korakov.
- Postopek izvajajte vsaj tri do pet minut (20 do 30 bi bilo idealno). In naj vsebuje vsaj 10 ciklov vdiha, zadrževanja diha in izdiha. S tehniko vztrajajte vsaj dva tedna, da vaja postane navada. Da se središče dihanja iz prsnega koša premakne v trebuh.
Zakaj preponsko dihanje?
- poveča se dotok kisika v možgane in mišice
- izboljša se usklajenost med umom in telesom (zaradi preveč skrbi živimo "v glavi", nekaj minut preponskega dihanja pa nas vrne v celotno telo)
- učinkovitejše se izločajo telesni strupi (skozi pljuča)
- izboljša se koncentracija (spomin) - umirimo preveč podivjan um
- okrepi se živčni sistem
- razširijo se žile in izboljša se prebava
- postanemo bolj umirjeni (saj preprečujemo kopičenje stresa)
- računamo lahko na dolgo življenje
- prav tako na boljši spanec, več energije in produktivnosti
- povečano samozavest, zavedanje lastnih občutkov in manj občutkov krivde
- preprečuje in lajša psihosomatske motnje (visok krvni tlak, astma, migrena, glavobol, razjede)
- omogoča samozdravljenje telesa (opazimo izboljšanje telesnih bolezni ali ravni bolečine)
Minuta ali dve za dihanje!
Ja, res je žalostno, da smo se kar nekako navadili zadrževati sapo, plitko dihati in večino življenja preživeti ne da bi do konca vdihnili in izdihnili …
Vsak dan si zato moramo zavestno vzeti vsaj minuto ali dve, nekajkrat globoko vdihniti in pri tem ne pozabiti, da zrak, ki ga vdihujemo, daje življenje.
Spanje ne pomaga
Pomnite: spanje ne prekine cikla kopičenja stresa, če si v budnem stanju ne privoščimo globoke sprostitve, se ta ne bo zgodila tudi med nočnim počitkom.