4 sovražniki sreče
Ajurveda pravi, da ima vsak izmed nas štiri sovražnike, ki nas »delajo« nesrečne. Nezadovoljne. Potrte.
Ti so: poželenje, jeza, navezanost in pohlep. Vse štiri moramo držati pod kontrolo. Sicer lahko povzročijo mentalna neravnovesja in celo resnejša obolenja. Urjenje mentalnega stanja santosha (zadovoljstvo) je zato, če ne želimo resnih obolenj (tako telesnih kot duševnih) zelo pomembno.
Držati pod kontrolo pomeni pretrgati
verigo misli. Umiriti um. Preprosto povedano; se zapreti pred zunanjim svetom
in se zliti z notranjim. Oz. prebuditi sposobnost videnja onstran snovne
resničnosti.
Poželenje
Poželenje npr. zadeva, da nam ni nikoli dovolj materialnih dobrin. Ali se nam zdi, da nam »pripada« kakšna oseba. Da se prenajedamo, preveč govorimo, kadimo, ipd. Izhaja iz našega notranjega nezadovoljstva. Ter vodi v vedno nove in nove želje. Če te niso izpolnjene, postanemo jezni ter se pričnemo utapljati v frustracijah, v trpljenju. Končno izgubimo (notranji) mir, zadovoljstvo in naše največje bogastvo, tj. zdravje.
Potrebno je ozavestiti, kam vodi nenehno nezadovoljstvo, kopičenje materialnih dobrin, tudi odnosov. Naučiti se moramo pomena santoshe (biti zadovoljen s tem, kjer si in kar imaš). Le tako smo v umskem ravnovesju; pomeni nismo pretirano vzhičeni nad tem, kar imamo; hkrati se ne bojimo izgubljati. Za to, kar imamo, smo hvaležni.
Jeza
Naslednji sovražnik zdravja je jeza. Ta nas spravlja ob živce, zaradi nje sprejemamo napačne odločitve. Jeza »uničuje« spomin, vpliva na nastanek visokega krvnega tlaka ter ima negativen vpliv na prebavo. Če že menite, da morate biti jezni, pri tem ne zganjajte teatra. Načeloma si jezen lahko tudi na umirjen, prizemljen način. Imejte v mislih, da je jeza črpa čustveno energijo, ki jo lahko uporabimo v bolj konstruktivne namene.
Če spadate med tiste, ki se hitro razjezijo, nadzorujte krvni sladkor, krvni tlak in prebavo. Poskrbite, da dovolj spite. Jeza je pogosto povezana z željo. Neizpolnjene želje in stanje nezadovoljstva spodbujajo jezo in (nepotrebno) vznemirjanje.
Navezanost
Navezanost je tretji neprijatelj notranjega miru. Prevelika navezanost na dobrine (npr. na avto) ali na določene osebe vodi v (pretirano) zaskrbljenost, bolečino. Zaskrbljenost je vzrok za številna telesna neravnovesja; zaradi nje smo videti starejši. Predčasno nam sivijo in izpadajo lasje, pojavijo se gube in imamo težave s prebavo. Zaskrbljenost povzroča obolenja arterij, hemoroide, želodčne razjede, težave s črevesjem in številna druga neravnovesja.
Fino je, da se preveč ne navežemo na dobrine in ljudi. Izgube so seveda težka obdobja v življenju, a nekako se moramo opomniti, da je narava stvari, da se nenehno spreminjajo in da nič ne ostaja za vedno. Zaradi tega zavedanja nikar ne podlezimo pesimizmu; obratno, postanimo še večji optimisti in uživajmo prav v vsakem trenutku.
Pohlep
Pohlep je četrti neprijatelj umskega miru. Ljudje želijo več in več (več kot v resnici potrebujejo). Za dosego tega cilja ne izbirajo sredstev. Večji avto, večja hiša, več denarja … »never-ending list« Težnja po vedno več nas sili, da več delamo, živimo v neprestanem stresu in napetosti. Uničujemo sedanjost v upanju, da bo prihodnost boljša. Tak ritem in neprestano nezadovoljstvo (potrtost) vodita v številna resna obolenja; kot so težave s krvnim tlakom, srcem, pojavljajo se bolečine po telesu; življenje je videti kot neskončno trpljenje.
Ti več in več-i nam ne pomagajo, če zaradi njih ogrozimo svoje zdravje, življenje. Ajurveda namreč pravi, da je prioriteta življenja življenje samo. Zato si gre vedno in povsod prizadevati za santosho (zadovoljstvo).
Nadzorovanje štirih sovražnikov
Santosha je mogoča, ko znamo nadzorovati poželenje, jezo, navezanost in pohlep. Ne pozabite: večina obolenj ima vir v stresu in napetosti. Ki nastaneta kot posledica omenjenih štirih sovražnikov uma.
Zato je urjenje mentalnega stanja santoshe zelo zelo pomembno, če ne želimo obolenj. Tako telesnih kot duševnih. Sebe in življenje se moramo naučiti gledati globlje in širše. Introspektivno. S točke umirjenega uma in notranjega sveta. To gledanje dosežemo z redno vadbo in vztrajnostjo. Pa naj gre za ponavljanje manter, izvajanje pranajame, meditacije.
Z vsemi izpostavljenimi metodami urimo mentalno disciplino. Ter počasi in zanesljivo izkušamo najčudovitejše stanje, ki je santosha. Ta vodi do notranjega miru in harmonije. Harmonija pa je osnova za naše zdravje.